Hidrotehnik zgradil protipoplavni objekt - suhi zadrževalnik v občini Škofljica

06 Marec, 2015

Vpliv zadrževalnika na poplavni val (Brilly in sod., 1999)Zadrževalniki vode so objekti, s katerimi lahko ob poplavi zadržimo večje količine vode in na ta način zmanjšamo pretok v strugi vodotoka ter tako ob isti verjetnosti pojava vplivamo na njegov manjši obseg. Ločimo dva tipa zadrževalnikov: suhi in mokri. Suhi zadrževalnik se napolni z vodo le ob poplavah, mokri pa služijo kot večnamenske akumulacije, pri katerih je del prostornine namenjen za zadrževanje konice poplavnega vala. Poplavna območja se imenujejo retenzije, v katere se ob poplavah voda razlije in se zadrži toliko časa, da začne v glavni strugi gladina padati. Če so poplavna območja naravna, se voda ob poplavi razlije nenadzorovano. Pri tem je zmanjšanje pretoka in znižanje gladin relativno majhno. V primeru, ko retenzijo ogradimo z nasipi, pa lahko vodo s pomočjo hidromehanske opreme (zapornice, prelivi, izpusti, …) kontrolirano spuščamo in izpuščamo v oz. iz zadrževalnika.

Gradnja doma za starejše občane na poplavnem območju bi imela brez nadomestnih ukrepov negativen vpliv na vodni režim. Povečala bi se konica poplavnega vala, višje pa bi bile tudi gladine tako v strugi, kot tudi v zaledju. V ta namen so bili izvedeni nadomestni in varovalni ukrepi:

  • ureditev struge Škofeljščice (povečanje padca, zagotovitev enakomernega prečnega prereza, blago lokalno nadvišanje brežin)
  • odstranitev mostu na Primičevi ulici
  • izvedba zadrževalnika (nasip, varnostni preliv, podslapje, zapornični objekt)
  • prestavitev jarka na katerega se navezuje prepust pod Šmarsko cesto
  • zamenjava prepusta pod lesnim obratom Mehlin
  • izvedba grbine na dvorišču lesnega obrata Mehlin
  • odstranitev 2 nasutij materiala na poplavni ravnici ob Primičevi ulici.

Nadomestni ukrepi ne samo nadomeščajo izgubljenih površin, temveč tudi izboljšujejo zatečeno stanje, saj je v sedanjih razmerah na obravnavanem odseku poplavno ogroženih več stanovanjskih in poslovnih objektov v Škofljici. Po izvedbi ukrepov bodo ti objekti ob pojavu Q100 poplavno varni. Gradnja doma za starejše občane je ob upoštevanju predlaganih usmeritev in izvedbi nadomestnih ukrepov s hidravličnega vidika sprejemljiva. Objekti in njihova zunanja ureditev bodo varni tudi pred dosegom Q500. Predvidena ureditev struge Škofeljščice je zasnovana na način, da ob sočasnem delovanju zadrževalnika, lahko prevaja stoletni pretok. Ureditve in nadvišanja brežin ne zagotavljajo dodatne varnostne višine, njihov višinski potek pa sledi poteku pričakovane gladine Q100. Tudi ob hidravlično izredno neugodnem slučaju (delno nedelovanje zapornice, prekomerno zaraščena struga ali druga ovira v strugi), ko bi se poplavne vode na območjih najnižjih brežin lahko prelile iz struge, predstavlja načrtovani koncept kljub potencialnemu razlivanju še vedno bistveno izboljšanje obstoječe poplavne ogroženosti objektov in infrastrukture.

Zapornični objekt je AB konstrukcija s tlorisom 4 x 13.1 m. Preko zidov je izvedena pohodna brv širine 1 m s katere se upravlja mehanizem za ročno dvigovanje in spuščanje zapornice. Zapornica je tablasta dimenzij B/H=3/3.1 m. Sistem zaporničnega objekta z zapornico je zasnovan tako, da se bo ob povečanih pretokih nad Q ≥ 13 m3/s zapornica pripirala in vzdrževala konstanten pretok dolvodno. Ob polni strugi je tako pričakovati spodnjo gladino vode na koti 293,60 m n.m.

Na desnem bregu je ob zaporničnemu objektu izveden 30 m dolg varnostni preliv na koti 294.50 m.n.m.. Krona in zračna stran nasipa je obložena z lomljencem d>50 cm vtisnjenim v beton. Prostor med skalami je zasut s humusom in zatravljen. Na enak način je pod varnostnim prelivom oblikovano podslapje, v katerem se morebitne prelite vode zbirajo in odvajajo nazaj v Škofeljščico. Podslapje je na zahodni strani omejeno z AB varovalnim zidom, ki hkrati deluje kot usmernik toka. Strugo pod zaporničnim objektom je na celotni dolžini podslapja protierozijsko utrjena.

(vir: Razpisna dokumentacija, Projekt za izvedbo, Podporne študije, R&R Hidrotehnik)

Suhi zadrževalnik na Škofeljščici - zapornični objekt z zapornico
Pogled dolvodno od suhega zadrževalnika – poplavna varnost je bistveno izboljšana
Pogled gorvodno proti zadrževalniku v ozadju – rešitev zagotavlja poplavno varnost v primeru pojava 100-letnih vod na celotnem odseku Škofeljščice skozi Škofljico
Na desnem bregu je ob zaporničnemu objektu izveden 30 m dolg varnostni preliv na koti 294.50 m.n.m.
Umestitev nasipa zadrževalnika v prostor je pogojevala predvsem možnost posega na zasebna zemljišča.
Retenzijski prostor ograjen z nasipi - suhi zadrževalnik se napolni z vodo le ob poplavah
Retenzijski prostor - vodo se lahko s pomočjo hidromehanske opreme (zapornice, prelivi, izpusti, …) kontrolirano izpušča iz zadrževalnika.
Preko zidov je izvedena pohodna brv širine 1 m s katere se upravlja mehanizem za ročno dvigovanje in