Hidrotehnikova pomoč Bosni in Hercegovini po poplavah 2014

18 Junij, 2014

V sklopu mednarodne pomoči Bosni in Hercegovini je med 28.05. in 14.06. v Sarajevu, kot del mednarodne skupine za oceno posledic in pripravo poročila za sanacije razmer po katastrofalnih poplavah 2014 (poročilo "PDNA" - "Post-Dissaster-Needs-Assessment"), aktivno deloval naš sodelavec Jože Papež, pripadnik Civilne Zaščite. V mednarodni skupini, ki so jo kot strokovno pomoč poslali EU, Združeni narodi in Svetovna banka, je sodeloval kot strokovnjak za varstvo pred poplavami, hudourniki in erozijo. Strokovnjaka je Slovenija nominirala prek Mehanizma civilne zaščite EU na zaprosilo Bosne in Hercegovine. Med številnimi prijavljenimi je bil izbran skupaj s tremi strokovnjaki iz Velike Britanije. Tudi po preteku misije Hidrotehnik izvaja dodatno strokovno pomoč na področju varstva pred hudourniki in erozijo.
Osnutek poročila PDNA o posledicah poplav in predlogov za takojšnjo, srednjeročno in dolgoročno sanacijo in obnovo je bil predstavljen v Sarajevu (skupna predstavitev: Vlada BiH, EU, Združeni narodi - USAID in Svetovna banka). Dokument se je pripravljal na osnovi uveljavljene metodologije Svetovne banke (https://gfdrr.org/PDNA). Pri ocenjevanju neposredne in posredne škode je sodelovalo prek 100 nacionalnih predstavnikov iz vse države, iz različnih institucij (od lokalnih skupnosti, občin, kantonov, do nivoja entitet in državnih organov). PDNA poročilo je osnovni pogoj za izvedbo donatorske konference v začetku julija, na kateri lahko vlada BiH pričakuje dodatno mednarodno pomoč in ugodne kredite za obnovo in razvoj. Uradna ocenjena skupna škoda znaša 2 milijarde evrov. Končno poročilo je na spletni strani Svetovne banke.
Ob podpori strokovnjakov iz tujine, poslanih kot pomoč prek mehanizma civilne zaščite EU, je ožja mednarodna delovna skupina, pod vodstvom izkušenega Ricardo Zapata-Martija, na osnovi zbranih vhodnih podatkov s strani nacionalnih skupin, za 6 ključnih področij (transport in komunikacije, energija, prebivališča in javne ustanove, kmetijstvo in storitve, oskrba s pitno vodo in odvodnja odpadnih voda ter protipoplavni ukrepi, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje in zaposlitev) ocenila škodo ter določila prioritetne potrebe za ukrepanje in jih tudi finančno ovrednotila.
Za posebno sektorsko poročilo o škodah na vodotokih in vodni infrastrukturi ter o ukrepih za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami, hudourniki in zemeljskimi plazovi v hudourniških zaledjih, sta bila zadolžena Patrick Woods, hidrolog iz Anglije in Jože Papež, hudourničar in vodar, pripadnik Civilne Zaščite iz Slovenije, zaposlen v podjetju HIDROTEHNIK Ljubljana. Med 18 dnevnim bivanjem v Bosni in Hercegovini (od 28.05. – 14.06.) sta na terenskih ogledih v diskusiji z različnimi deležniki (prizadeti prebivalci, inženirji, upravljavci vodne infrastrukture, predstavniki lokalnih oblasti in ministrstev) presojala dejansko stanje, nujne sanacijske ukrepe in možnosti za vzpostavitev učinkovitejšega sistema obvladovanja naravnih nesreč na področjih preventive, pripravljenosti, odziva in obnove. Iz raziskovalnega centra EU JRC iz Italije se jima je na terenu za dva dni pridružil tudi Peter Spruyt, ki je s posebnim računalniško vodenim letalom (UAV - unmanned aerial vehicle) opravil snemanja izbranih lokacij (hudournike v Nemilah in Topčič polju, plaz v Širičih, dve lokacije ob Savi v Doboj) in pripravil digitalne modele reliefa in osnovne analize stanja pred in po poplavah in hudourniškimi izbruhi. Pomembna ugotovitev iz terenskih obhodov, intenzivne izmenjave informacij in strokovnih mnenj je, da vsaj polovica škode in potreb na področju obvladovanja škodljivih učinkov voda v BiH odpade na urejanje hudourniških območij.
Po ureditvi prispelih obrazcev o škodi iz vse države sta uredila zbirne sezname in vsebinsko in finančno ovrednotila prioritetne ukrepe (spodaj shematski prikaz koncepta ukrepov). V predlogu poročila je opisan sklop ukrepov za takojšnjo sanacijo poškodb in ustalitev razmer (sanacija poškodovanih protipoplavnih nasipov in črpalk, ustalitev plazov in hudourniških zaledij ter osnovna regulacija naseljenih hudourniških vršajev, rekonstrukcija vodomernih postaj …), sklop meritev in vzpostavitev osnovnih baz podatkov ter izdelava poročil o dogodku na posameznih vodozlivnih območjih (kot pomoč BiH združena slovenska ekipa ARSO, IzVRS in FGG že izvaja tovrstne aktivnosti na reki Bosni), sklop ukrepov na področju planiranja oz. načrtovanja (modeliranje, izdelava kart nevarnosti in vzpostavitev sistema spremljanja/monitoringa in učinkovitega hidrološkega napovedovanja in opozarjanja) ter sklop cele vrste gradbenih in negradbenih preventivnih ukrepov (ojačitve in nadvišanje nasipov, zavarovanje razbremenilnih poplavnih površin, nega varovalnih gozdov, celovito urejanje hudourniških območij, krepitev rednega in inšpekcijskega nadzora, vzdržno prostorsko načrtovanje, dvig ozaveščenosti in samozaščite ter zavarovanja ogroženih prebivalcev ter nadgradnja sistema zaščite in reševanja v operativno učinkovit sistem, podprt z on-line pregledom nad stanjem voda, večdnevnimi napovedmi o pričakovanih pretokih in višinah vodostajev voda, jasnimi stopnjami urgentnosti situacije in predvsem jasno razdelanimi standardnimi operativnimi postopki in intervencijskimi kartami).
Koncept sanacije poškodb in izboljšanja obvladovanja naravnih nesreč v Bosni in Hercegovini (Woods in Papež)
Jože Papež, tudi član Platforme za naravne nesreče PLANALP v Alpski konvenciji (URSZR je nacionalna kontaktna točka za PLANALP), je med priporočila v dokumentu, skupaj s kolegom Patrickom, tako dejansko izpostavil gradnike strategije uspešnega delovanja URSZR in usmeritve PLANALP-a prilagojene razmeram v BiH. V opisu nujnih ukrepov za izboljšanje stanja je tako jasno poudarjen koncept celostnega obvladovanja naravnih nesreč in vzpostavitev ustreznih sistemskih pogojev, za zagotovitev kadrovske, strokovne in finančne kontinuitete. Dogodki podobnih razsežnosti se lahko v prihodnosti še zgodijo. Zgolj s tehničnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti popolne varnosti. Določena preostala ogroženost bo vedno prisotna. Zato je ključnega pomena, da se ob izvajanju obnove in pomoči prizadetim ljudem, sistematično izvaja vse potrebne ukrepe za vzpostavitev dolgoročno stabilnega in učinkovitega sistema obvladovanja nesreč, ki bo zviševal odpornost vseh elementov ogroženosti in ob naravnih nesrečah v kar največji meri preprečil človeške žrtve in zmanjšal škode. To je tudi eden izmed osrednjih konceptov celotnega poročila PDNA, v vseh sektorjih, imenovan tudi »building back better«.
Povezava na novico URSZR: http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=7033

Patrick Woods (Anglija) in Jože Papež (CZ Slovenija, Hidrotehnik) v Bijeljini z inženirjem Miroslav Čvrgićem
Eden izmed odsekov v Bijeljini, kjer je Sava prebila protipoplavni nasip (foto: J. Papež)
Bijeljina – po porušitvi protipoplavnega nasipa na štirih mestih je Sava poplavila obširna območja, z druge strani pa je narasla Drina (foto: J. Papež)
Bijeljina – drugo obrambno črto v dolžini ca. 8 km je vsak dan vzdrževalo do 1000 prostovoljcev. (foto: J. Papež)
V Brčkem je bil med drugim med poplavo porušen most na regionalni cesti (foto: J. Papež)
Šamac in okoliške vasi je poleg Save v veliki meri poplavila reka Bosna. (foto: EUFOR, 19.05.2014)
V Šamcu se je voda zadrževala najmanj sedem dni, zato so škode izredno velike. (foto: J. Papež)
Nemile – levi hudourniški pritok Bosne je s plavinami zasul vas. (foto: J. Papež)
Med poplavami so bile uničene vodomerne postaje, ki jih bo treba obnoviti in postaviti na ustreznejša mesta. (foto: J. Papež)
Maglaj: Leseno plavje in najrazličnejši odpadni material je povzročal dodatne škode. (foto: J. Papež)
Številni potočki, ki so preko leta tudi presahnili, so med zadnjimi poplavami pokazali svoj hudourniški značaj in na svoji poti in na vršajih povzročili razdejanje. (foto: J. Papež)
Topčič Polje – velik del vasi leži na hudourniškem vršaju, ki ga je hudournik ob zadnjih poplavah dobesedno zasul z nekaj metri hudourniškimi naplavinami. (foto: J. Papež)
Peter Spruyt, JRC med programiranjem poti za snemanje z letalom (v ozadnju: UAV) (foto: J. Papež)
Topčič Polje po hudourniškem izbruhu treh levih pritokov Bosne- zaslonska slika rezultata snemanja – tridimenzionalni relief terena v natančnosti 5 cm (P. Spruyt, JRC)
Plaz v vasi Širići, ki je odnesel 6 hiš - .zaslonska slika rezultata snemanja – tridimenzionalni relief terena v natančnosti 10 cm (P. Spruyt, JRC)
Po zemeljskem plazu v vasi Širići so številni objekti in infrastruktura še vedno ogroženi (f: J Papež)
Med poplavami so se premaknila številna minska polja, kar predstavlja veliko oviro tudi pri terenskih ogledih in sanacijskih delih (foto: J. Papež)