Osnutek poročila PDNA o posledicah poplav in predlogov za takojšnjo, srednjeročno in dolgoročno sanacijo in obnovo je bil predstavljen v Sarajevu (skupna predstavitev: Vlada BiH, EU, Združeni narodi - USAID in Svetovna banka). Dokument se je pripravljal na osnovi uveljavljene metodologije Svetovne banke (https://gfdrr.org/PDNA). Pri ocenjevanju neposredne in posredne škode je sodelovalo prek 100 nacionalnih predstavnikov iz vse države, iz različnih institucij (od lokalnih skupnosti, občin, kantonov, do nivoja entitet in državnih organov). PDNA poročilo je osnovni pogoj za izvedbo donatorske konference v začetku julija, na kateri lahko vlada BiH pričakuje dodatno mednarodno pomoč in ugodne kredite za obnovo in razvoj. Uradna ocenjena skupna škoda znaša 2 milijarde evrov. Končno poročilo je na spletni strani Svetovne banke. Ob podpori strokovnjakov iz tujine, poslanih kot pomoč prek mehanizma civilne zaščite EU, je ožja mednarodna delovna skupina, pod vodstvom izkušenega Ricardo Zapata-Martija, na osnovi zbranih vhodnih podatkov s strani nacionalnih skupin, za 6 ključnih področij (transport in komunikacije, energija, prebivališča in javne ustanove, kmetijstvo in storitve, oskrba s pitno vodo in odvodnja odpadnih voda ter protipoplavni ukrepi, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje in zaposlitev) ocenila škodo ter določila prioritetne potrebe za ukrepanje in jih tudi finančno ovrednotila. Za posebno sektorsko poročilo o škodah na vodotokih in vodni infrastrukturi ter o ukrepih za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami, hudourniki in zemeljskimi plazovi v hudourniških zaledjih, sta bila zadolžena Patrick Woods, hidrolog iz Anglije in Jože Papež, hudourničar in vodar, pripadnik Civilne Zaščite iz Slovenije, zaposlen v podjetju HIDROTEHNIK Ljubljana. Med 18 dnevnim bivanjem v Bosni in Hercegovini (od 28.05. – 14.06.) sta na terenskih ogledih v diskusiji z različnimi deležniki (prizadeti prebivalci, inženirji, upravljavci vodne infrastrukture, predstavniki lokalnih oblasti in ministrstev) presojala dejansko stanje, nujne sanacijske ukrepe in možnosti za vzpostavitev učinkovitejšega sistema obvladovanja naravnih nesreč na področjih preventive, pripravljenosti, odziva in obnove. Iz raziskovalnega centra EU JRC iz Italije se jima je na terenu za dva dni pridružil tudi Peter Spruyt, ki je s posebnim računalniško vodenim letalom (UAV - unmanned aerial vehicle) opravil snemanja izbranih lokacij (hudournike v Nemilah in Topčič polju, plaz v Širičih, dve lokacije ob Savi v Doboj) in pripravil digitalne modele reliefa in osnovne analize stanja pred in po poplavah in hudourniškimi izbruhi. Pomembna ugotovitev iz terenskih obhodov, intenzivne izmenjave informacij in strokovnih mnenj je, da vsaj polovica škode in potreb na področju obvladovanja škodljivih učinkov voda v BiH odpade na urejanje hudourniških območij. Po ureditvi prispelih obrazcev o škodi iz vse države sta uredila zbirne sezname in vsebinsko in finančno ovrednotila prioritetne ukrepe (spodaj shematski prikaz koncepta ukrepov). V predlogu poročila je opisan sklop ukrepov za takojšnjo sanacijo poškodb in ustalitev razmer (sanacija poškodovanih protipoplavnih nasipov in črpalk, ustalitev plazov in hudourniških zaledij ter osnovna regulacija naseljenih hudourniških vršajev, rekonstrukcija vodomernih postaj …), sklop meritev in vzpostavitev osnovnih baz podatkov ter izdelava poročil o dogodku na posameznih vodozlivnih območjih (kot pomoč BiH združena slovenska ekipa ARSO, IzVRS in FGG že izvaja tovrstne aktivnosti na reki Bosni), sklop ukrepov na področju planiranja oz. načrtovanja (modeliranje, izdelava kart nevarnosti in vzpostavitev sistema spremljanja/monitoringa in učinkovitega hidrološkega napovedovanja in opozarjanja) ter sklop cele vrste gradbenih in negradbenih preventivnih ukrepov (ojačitve in nadvišanje nasipov, zavarovanje razbremenilnih poplavnih površin, nega varovalnih gozdov, celovito urejanje hudourniških območij, krepitev rednega in inšpekcijskega nadzora, vzdržno prostorsko načrtovanje, dvig ozaveščenosti in samozaščite ter zavarovanja ogroženih prebivalcev ter nadgradnja sistema zaščite in reševanja v operativno učinkovit sistem, podprt z on-line pregledom nad stanjem voda, večdnevnimi napovedmi o pričakovanih pretokih in višinah vodostajev voda, jasnimi stopnjami urgentnosti situacije in predvsem jasno razdelanimi standardnimi operativnimi postopki in intervencijskimi kartami). 
Jože Papež, tudi član Platforme za naravne nesreče PLANALP v Alpski konvenciji (URSZR je nacionalna kontaktna točka za PLANALP), je med priporočila v dokumentu, skupaj s kolegom Patrickom, tako dejansko izpostavil gradnike strategije uspešnega delovanja URSZR in usmeritve PLANALP-a prilagojene razmeram v BiH. V opisu nujnih ukrepov za izboljšanje stanja je tako jasno poudarjen koncept celostnega obvladovanja naravnih nesreč in vzpostavitev ustreznih sistemskih pogojev, za zagotovitev kadrovske, strokovne in finančne kontinuitete. Dogodki podobnih razsežnosti se lahko v prihodnosti še zgodijo. Zgolj s tehničnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti popolne varnosti. Določena preostala ogroženost bo vedno prisotna. Zato je ključnega pomena, da se ob izvajanju obnove in pomoči prizadetim ljudem, sistematično izvaja vse potrebne ukrepe za vzpostavitev dolgoročno stabilnega in učinkovitega sistema obvladovanja nesreč, ki bo zviševal odpornost vseh elementov ogroženosti in ob naravnih nesrečah v kar največji meri preprečil človeške žrtve in zmanjšal škode. To je tudi eden izmed osrednjih konceptov celotnega poročila PDNA, v vseh sektorjih, imenovan tudi »building back better«. Povezava na novico URSZR: http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=7033
