Organiziranost upravljanja z vodami v Sloveniji

Delovanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda

Upravljanje z vodami je v Sloveniji organizirano tako, da ministrstvo, ki je pristojno za področje urejanja voda - Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) - na osnovi zahtevanih kriterijev dodeli koncesijo tistim družbam, ki te pogoje izpolnjujejo. V imenu MOP-a je koncesijo še v letu 2015 dodeljevala Agencija za okolje in prostor (v nadaljevanju: ARSO). 29.8.2015 je bila, kot organ v sestavi MOP-a, ustanovljena Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljevanju: DRSV), ki je začela delovati 1. januarja 2016. DRSV je z območnimi enotami ("sektorji") prevzela naloge ARSO v zvezi z zagotavljanjem delovanja obvezne državne gospodarske službe na področju upravljanja z vodami. DRSV je nastala po temeljiti reorganizaciji na področju upravljanja voda; njen cilj pa je zagotoviti učinkovito in strokovno načrtovanje ter upravljanje voda. Skladno s sprejetimi sklepi Vlade RS so na direkciji združene vse upravljavske naloge na področju voda s kadrovsko prerazporeditvijo sodelavcev iz Urada za upravljanje voda Agencije RS za okolje, Inštituta za vode RS ter Direktorata za vode in investicije MOP.

Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč se izvaja na podlagi letnega programa gospodarske javne službe, ki ga izvaja za posamezno območje izbrani koncesionar na podlagi koncesijske pogodbe. Koncesionarji se v pogovornem jeziku imenujejo tudi vodnogospodarska podjetja (VGP). Glede na dejstvo, da se vodni režim neprestano spreminja in se pogosto pojavljajo neurja s poplavami, se tekom leta lahko spremeni oziroma dopolni tudi letni program javne službe z dodatnimi sanacijskimi deli.

Dela v okviru koncesijske pogodbe obsegajo vzdrževalna dela, zavarovanja, čiščenja, košnje, poseki sanacije jezov, brežin in pragov, izgradnja kamnito betonskih pregrad, izgradnja podpornih zidov in talnih pragov, čiščenje in vzdrževanje požiralnikov in prodnih pregrad odstranjevanje sipin in naplavin.

Strokovne službe v gospodarski javni službi

Zakonodaja za izvajanje gospodarske javne službe na področju urejanja voda predpisuje obvezno zaposlenost določenih strokovnjakov z naslednjimi strokovnimi profili:

  • Rečno-nadzorna služba (vodovarstveni nadzornik)
  • Upravljanje z vodno infrastrukturo (upravljavci vodne infrastrukture)
  • Projektna služba (projektanti)

Dejavnosti, ki jih izvaja gospodarska javna služba

Dejavnosti, ki jih na področju izvajanja javne gospodarske službe na področju urejanja voda koncesionarji izvajajo, so:

  • Izdelava projektne dokumentacije v vseh fazah (hidrološko hidravlične presoje, analize in elaborati, študije, idejne zasnove (IDZ), idejni projekti (IDP), projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekte za izvedbo (PZI), projekte izvedenih del (PID)) za vse vrste vodnogospodarskih ureditev in objektov.
  • Vodenje katastra objektov vodne infrastrukture in arhiva tehnične dokumentacije.
  • Izvajanje rečno-nadzorne službe: spremljanje stanja na vodotokih in objektih, poročanje MKO o poškodbah in nujnih sanacijskih in vzdrževalnih delih, posredovanje prijave inšpekcijskim službam o ugotovljenih nedopustnih posegih v vodni in obvodni prostor, komuniciranje z lastniki zemljišč ob vodotokih.
  • Upravljanje z zapornicami: manipuliranje z zapornicami zaradi vzdrževanja primernega vodostaja vodotoka, redni pregledi stanja objektov in opreme in izvajanje sanacijskih in vzdrževalnih del po potrebi.
  • Izvajanje dežurne službe za interventno ukrepanje v primeru »povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda« (nevarnosti poplav).
  • Izvajanje rednih vzdrževalnih del: vzdrževanje vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč – vsakoletne košnje in poseki zarasti na brežinah vodotokov, čiščenja požiralnikov in prodnih pregrad ter odstranjevanje naplavin iz strug in tudi manjša vzdrževalna dela na vodotokih in na že obstoječih objektih – sanacije poškodb.
  • Izvajanje investicijskega vzdrževanja vodne infrastrukture s funkcijo varovanja pred škodljivim delovanjem voda (pregrade, zadrževalniki, obrežni zidovi …).
  • Izvajanje izrednih ukrepov v času poplav in hudourniških izbruhov: organizirana je dežurna služba, ki se aktivira v času nevarnosti poplav, pristojne osebe sodelujejo z občinskimi štabi civilne zaščite in usklajujejo interventna dela za obrambo pred škodljivim delovanjem voda.
  • Izvajanje sanacijskih del po naravnih nesrečah – projektantske in operativne ekipe na prizadetem območju takoj pričnejo s sanacijskimi deli: najprej se vzpostavi pretočnost strug, tako da se odstranijo hudourniške naplavine in se vode umaknejo nazaj v svoje struge, nato pa se izvede celostna sanacija za odpravo poškodb.