Hidrotehnik na zasedanju Platforme o naravnih nesrečah PLANALP

06 September, 2012

V začetku septembra je v slikovitem Grindelwaldu v osrčju švicarskih gora z ledeniki potekal redni 15. delovni sestanek Platforme za naravne nesreče (PLANALP), ki deluje v okviru Alpske konvencije. Članica Platforme je tudi Slovenija, katero je na tokratnem sestanku zastopal tudi strokovnjak iz družbe Hidrotehnik.

V platformi sodelujejo pristojne nacionalne ustanove s tega področja oz. ustrezni strokovnjaki na predlog pristojnih državnih institucij. Kontaktna točka za platformo PLANALP za Slovenijo je Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). V platformi sodelujeta dva člana: ga. Milica Slokar (URSZR) ter g. Jože Papež (Hidrotehnik). Delovna skupina, ki je bila ustanovljena novembra 2004 na VII. Alpski konferenci, pripravlja skupne strategije in priporočila za varstvo pred naravnimi nesrečami v alpskem prostoru.

Na X. Alpski konferenci leta 2009 je platforma PLANALP k štirim prednostnim točkam (preostalo tveganje, podnebne spremembe, dialog o tveganju, prostorsko načrtovanje) predložila konkretna priporočila z obrazložitvami stališč platforme ter posebna priporočila za ukrepanje na lokalni ravni. Konferenca je v sklepu pozvala vse države pogodbenice, naj oba sklopa priporočil uresničijo v praksi. Priporočila platforme so javno dostopna na spletni strani Alpske konvencije. V sklopu omenjenih priporočil je v Sloveniji novembra 2010 izšla tudi zloženka "Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji". Njeno osnovno sporočilo je, da je treba izkoristiti in med sabo uskladiti vse možnosti. ki so na voljo za preprečitev ali omilitev potencialne naravne nesreče.

Osrednji točki sestanka sta bili izmenjava informacij in izkušenj s področja varstva pred naravnimi nesrečami med državami ter dokončna potrditev najnovejšega PLANALP dokumenta: »Strategija prilagajanja na podnebne spremembe na področju naravnih nesreč na območju Alp« ("Alpine Strategy for Adaptation to Climate Change in the Field of Natural Hazards") v kateri sta tudi dva primera dobre prakse iz Slovenije (Video nadzor za zgodnje opozarjanje pred požari na območju Krasa Uprave RS za zaščito in reševanje in Hidrološki prognostični sistem Sava Soča Agencije RS za okolje). Za vse države podpisnice Alpske konvencije so oblikovani naslednji sklopi priporočil (ponazorjeni s primeri dobrih praks):

  • Predvidevanje in obvladovanje novih tveganj
  • Vzpostavitev in optimizacija dolgoročnega opazovanja in opozarjanja
  • Pripravljenost za intervencijo v primeru izrednih razmer
  • Prilagoditev kartiranja nevarnosti in ogroženosti spremembam podnebja
  • Izboljšanje koordinacije med prostorskim načrtovanjem in obvladovanjem naravnih nesreč
  • Vzpostavljanje kulture tveganja in uvajanje dialoga o tveganjih
  • Krepitev individualne pripravljenosti in previdnostnega delovanja
  • Izboljšanje baze znanja in prenos rešitev v prakso
  • Ohranjanje in izboljševanje funkcionalnosti varovalnih gozdov

Strokovna ekskurzija se je nanašala na švicarski primer dobre prakse. Pod strokovnim vodstvom so si člani PLANALP-a ogledali spodnji ledenik Grindelwald, pod katerim se je zaradi intenzivnega topljenja naredilo jezero (na višini 1400 m). Zaradi presoje, da lahko nenadna porušitev privede do rušilnega poplavnega vala, so se odločili in izvedli zelo zahtevni interventni ukrep dreniranja jezera preko 2,4 km dolgega predora, ki so ga izvrtali v živo skalo iz doline navzgor (400 m višinske razlike). Delo so končali v osmih mesecih in skupaj z vsemi ostalimi ukrepi zagotovili varnost doline.

 

Povezave:

 

PLANALP
PLANALP
PLANALP
PLANALP
PLANALP
PLANALP
PLANALP