Hidrotehnik izvaja interventno čiščenje lesenega plavja in vzdrževanje pretočnosti strug vodotokov na območju porečja Srednje Save in povodja Soče

10 Februar, 2014

Strokovne ekipe Hidrotehnika, na podlagi odredbe poveljnika Civilne zaščite RS, na podlagi usmeritev za opravljanje obvezne državne gospodarske službe urejanja voda koncendenta Agencije RS za okolje in v koordinaciji z lokalnimi skupnostmi, že od četrtka 06.02.2014 z vsemi razpoložljivimi kapacitetami odstranjujejo leseno plavje iz vodotokov. Istočasno strokovno usmerjajo pomoč gasilcev, pripadnikov slovenske vojske in nekaterih podizvajalcev s specializirano strojno opremo - vse za doseganje optimalnega učinka.

Dela potekajo v sklopu odprave posledic nesreče, ki jih je povzročilo deževje, sneženje in žled v preteklih dneh in so prednostno usmerjena na območja, kjer so po aktualnih vremenskih napovedih pričakovani povišani vodostaji vodotokov in kjer lahko na podlagi ekspertne ocene obsega problematike (lokacije, dimenzije in količina lesa v strugah vodotokov, ocena ogroženosti / velikosti škodnega potenciala ...) hitro interventno ukrepanje v največji meri zmanjša obseg potencialnega škodljivega delovanja voda.

PROBLEMATIKA LESENEGA PLAVJA

Velike količine lesenega plavja ali veliki posamezni kosi lahko namreč znatno vplivajo na zmanjšanje pretočnosti vodotokov in na zmanjšanje funkcionalnosti določenih varovalnih objektov v strugi ter posledično na večji obseg škod. Pretekli dogodki ob poplavah v Sloveniji so pokazali, da se pojavlja škoda tudi zaradi zamašitev pretočnih profilov na vodotokih, predvsem zaradi zamašitve premostitev.

Preprečevanje pojava neželenega lesenega plavja ob visokih vodah je del vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč oziroma del preprečevanja škodljivega delovanja voda na vodnih in priobalnih zemljiščih, predvsem na odsekih, kjer bi lahko bili ogroženi vodni objekti, poselitev in gospodarska infrastruktura ali oviran pretok visokih voda.

Zamašitev pretočnih profilov je lahko zelo močna motnja odtočnih razmer, ki lahko nastane zaradi začasne zapore pretoka v strugah vodotokov, kar lahko vodi do preusmeritve vodnih tokov ali ojezeritve in se praviloma razvije v porušitve bregov in v poplavni val. Nekatere zamašitve lahko povzročijo tudi spremembo toka struge in s tem pojav poplavne nevarnosti tam, kjer je sicer ni pričakovati. Zamašitve se lahko zgodijo tako na točkah naravnih zožitev kot tudi pri določenih infrastrukturnih objektih (cevni prepusti, mostovi, prečni objekti), na sotočjih pritokov ali na lokacijah, kjer se v strugo odloži plazovina zemeljskega ali snežnega plazu. Nenadna sprostitev odtoka na teh točkah lahko vodi do poplavnega vala, ki je lahko znatno večji od največjega zabeleženega odtoka z merilnimi postajami.

PREPREČEVANJE ŠKODLJIVEGA DELOVANJA VODA

Takoj ko so razmere na terenu to dopuščale je rečno-nadzorna služba Hidrotehnika začela pregledovati stanje vodotokov po naravni nesreči na območju porečja srednje Save in povodja Soče. Zbrani podatki so potrdili preliminarno ekspertno oceno, da je zaradi velike količine lesa v strugi in obsežnih poškodb obrežne vegatacije močno povečana ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda v primeru nastopa visokih vodostajev vodotokov.

Dela na terenu potekajo na osnovi terenskih poročil in vsakodnevno ažuriranih seznamov prioritetnih lokacij. Razmere na terenu se namreč dnevno spreminjajo. Zaradi obsežnosti problematike je treba na osnovi poznavanja lastnosti posameznih prispevnih območij (stanje v povirjih), in ekspertne ocene stanja v vplivnem območju visokih voda določevati prioritete ukrepanja (1-3). Dela lahko v grobem razvrstimo v 4 sklope:

  • vzdrževanje pretočnosti strug
  • čiščenje plavin na objektih vodne infrastrukture
  • odstranitev večjih količin plavja iz vodotokov
  • interventno odstranjevanje podrtih dreves

V skladu z napovedmi so vodotoki narastli praktično na vsem območju Srednje Save. Številne ekipe Hidrotehnika so tako vsak dan od jutra do večera istočasno razporejene na različnih odsekih vodotokov. Dela se izvajajao na kritičnih odsekih Ljubljanice, Gradaščice, Malega grabna, Glinščice, Gameljščice, Farjavca, Male vode, Jevnice, Gostince, pritokih Kamniške Bistrice, Medije, Kisovcu, Radomlji, Kandrščici in številnih drugih. Ob tem se skrbno spremlja stanje in izvaja čiščenje na objektih vodne infrastrukture zadrževalnika Drtijščica (Radomlje), zapornice na Ljubljanici (zapornice so dvignjene), Bokalški jez, Nova Karlovica, Rinži, Prigorice in Logatca.

PRIPOROČILO VSEM, KI SE UKVARJAJO Z ODSTRANJEVANJEM POSLEDIC NARAVNE NESREČE

V naslednjih dneh in mesecih odpravljanja posledic naravne nesreče je treba opozoriti na pomen ustreznega ravnanja z ostanki drevnine in hlodovino v gozdovih in ob vodotokih. Namreč – pri povečanem obsegu poseka in spravila lesa se lahko pričakuje, da bo prišlo tudi do povečanja števila lokacij bolj ali manj začasnih deponij hlodovine, delov drevnine in sečnih ostankov (ob gozdnih cestah, poteh, ob travnikih …). Zelo je pomembno, da se te deponije (čeprav so začasne) nahajajo izven dosega vpliva visokih voda, kajti v nasprotnem primeru so lahko take deponije dodatni vir lesenega plavja v strugi. Problematika je še posebej aktualna, ker so vodotoki zaradi zadnje ujme že sicer preobremenjeni z lesenim plavjem v sami strugi in na brežinah, ev. dodatni vnos iz deponij lesa ob strugah pa lahko ob visokih vodah dodatno poslabša že sicer problematično stanje.

Pri določevanju primernosti lokacije z vidika preprečevanja povečevanja možnosti škodljivega delovanja voda se lahko posvetujete tudi z ustreznimi strokovnimi službami na lokalnem in državnem nivoju. Na območjih, kjer obstajajo poplavne karte, se lahko vplivno območje preveri tudi s pomočjo spletnega ARSO pregledovalnika »Atlas okolja«, na vseh ostalih območjih pa so lahko v pomoč lokalni poznavalci območja, zgodovinski podatki in neme priče preteklih ekstremnih dogodkov (maksimalni doseg visokih voda) in seveda strokovna pomoč pristojnih služb urejanja voda. Na lokalnem nivoju je sicer tovrstno znanje in zavedanje dobro prisotno, vendar pa bodo ob povečanem obsegu dela določeni izvajalci izvajali dela tudi na območjih, kjer jim lokalne okoliščine ne bodo poznane.

Torej, polomljeno in podrto drevnino se nikakor ne sme odlagati v vodotoke ali na brežine, vendar tudi ne na poplavno območje vodotokov - npr. odlaganje delov drevnine ob gozdni poti, za katero je znano, da je lahko ob visokih vodah preplavljena, ni primerno. Upoštevanje tega priporočila lahko bistveno zmanjša poplavno ogroženost dolvodnih območij.

Drugo priporočilo pa velja za dosledno upoštevanje načel preventivnega protierozijskega ukrepanja v primeru popravil in izdelav gozdnih vlak, zlasti tistih, ki imajo lahko neposredni vpliv na hidrološki režim vodotokov. Razumljivo je, da bo v naslednjih dneh na tem področju v večjem delu države povečana aktivnost, zato je smiselno, da se preventivno opozori, da se ob ukrepanju v povirjih ne poslabšuje erozijskih razmer (da se ustrezno uredi odvodnja, ustrezno oblikuje in uredi vkopne in nasipne brežine, da se ustrezno vgradi ali deponira material iz izkopa in se ga ne odriva v vodotoke idr.).

 

Dodatne informacije (ARSO): http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/
Dodatne informacije (ZGS): http://www.zgs.si/slo/aktualno/sporocila-za-javnost/index.html